FRANK LLOYD WRIGHT

UVOD

Slika 1: Frank Lloyd Wright, 1926

Kdor pravi, da je nekaj legendarnega v arhitekturi slavnega Franka Lloyda Wrighta, se zagotovo ne moti.

Wright, eden najpomembnejših ameriških arhitektov, je najbolj poznan po organski in geometrijski zasnovi posameznih arhitekturnih rešitev. Izmed več kot 1000 načrtovanih projektov jih je bilo dokončanih približno 500, poleg tega pa je izdal tudi 20 knjig ter napisal številne časopisne članke o arhitekturi. Predaval je v ZDA in v Evropi. Seveda je za to, da je postal Wright globalno znan, »kriva«  dobra samopromocija ter številni škandali. O tem je Brendan Gill, novinar časopisa »The New Yorker«, pisal tudi v arhitektovi biografiji, imenovani »Many Masks«.

ŽIVLJENJEPIS

Wright se je rodil 8. junija 1867 v Richland Centru (zvezna država Wisconsin) v Združenih državah Amerike. V zgodnjih letih je obiskoval šolo v Madisonu (Wisconsin), kamor se je družina preselila zaradi preštevilnih finančnih težav. Študija civilnega oziroma splošnega inženirstva na univerzi v Wisconsinu ni dokončal, saj se je namesto tega zaposlil v slavnem biroju Adler in Sullivan, leta 1893 pa je ustanovil svoj lastni risarski biro. Zaslovel je po novem oblikovanju ameriške hiše, ki jo je poimenoval prerijski stil (»prairie style«). Po družinski tragediji, ko so mu leta 1914 zažgali dom, se je preusmeril v obstojnejše in varnejše arhitekturne oblike. Skupaj s svojo tretjo ženo je ustanovil šolo za arhitekturo. Ena njegovih najbolj znanih stavb je t.i. »Fallingwater«, hiša na slapovih. V zadnjih letih življenja je nastala večina stavb njegovega obsežnega opusa. Takrat je prevzel tudi najbolj zahteven projekt doslej, izgradnjo Guggenheimovega muzeja, ki je bil odprt šest mesecev po Wrightovi smrti. Umrl je 9. aprila 1959 v Phoenixu (zvezna država Arizona) v Združenih državah Amerike.

Slika 2: F. L. Wright, 1935, Fallingwater

BIVANJE V CHICAGU IN T. I. PRERIJSKI STIL (»PRAIRIE STYLE«)

Leta 1889, po poroki s Catherine Lee Toin, se je neučakani Wright lotil gradnje svojega prvega lastnega doma. Ob podpisu petletne pogodbe z birojem Adler in Sullivan si je pridobil potrebno gradbeno posojilo. V Oak parku, predmestju Chicaga (zvezna država Illinois), je kupil posest in na njej zgradil preprosto hišo.

Pod vplivom svoje konstantno rastoče družine, ki je štela šest otrok, se je poigraval z geometrijskimi oblikami in volumni, poudaril je predvsem strehi z vzhodno obalnimi skodlami in izrazitim strešnim zatrepom. Po realizaciji  prve arhitekturne mojstrovine je Wright začel sprejemati samostojna naročila, zaradi katerih je  izgubil službo v Sullivanovem biroju. Odprl je lasten biro in pričel snovati hiše, primerne za ameriško prerijo.

Slika 3: F. L. Wright, 1889, Oak Park House, illinois

Njegov prvi samostojni projekt je bila hiša za Williama H. Winslowa. Ta je v primerjavi z delom prejšnjih let bolj konservativna in elegantna. V naslednjih 16-ih letih je z zgradbami opredelil pojem prerijski stil – podolgovate, nizke stavbe s prav tako nizko streho, izrazito globokim previsom, brez podstrešij ali kleti ter z dolgo vrsto oken, ki še dodatno poudarijo podolgovato konstrukcijo.

Med Wrightove najpomembnejše bivanjske stavbe tistega obdobja štejemo hišo poslovneža Darwina D. Martina v Buffalu (zvezna država New York; 1903), stavbni kompleks Avery Coonley v Riversidu (zvezna drža Illinois; 1907) ter hišo poslovneža Fredericka C. Robieja v Chicagu (zvezna država Illinois, 1908).

Slika 4: F. L. Wright, 1909, Robiejev dom v Chicagu

EVROPSKO IN JAPONSKO OBDOBJE

Zaradi izčrpanosti ter razmerja z eno od svojih klientk, Martho »Mamah« Borthwick Cheney, je Wright zapustil družino in leta 1909 z Mamah odpotoval v Evropo. Leta 1911 je izdal svoji prvi publikaciji, v katerih je predstavil svoje delo v skicah in fotografijah. Prinesli sta mu mednarodno prepoznavnost, z njima pa je posledično vplival na mnoge druge arhitekte. Istega leta se je z Mamah vrnil v ZDA ter pričel z gradnjo skupnega doma, imenovanega Taliesin, v bližini Spring Greena (zvezna država Wisconsin). V tistem času je dobil dve zelo pomembni javni naročili, zabaviščni center Midway Gardens v Chicagu (1913) ter japonski hotel Imperial (1916, Tokio).

Slika 5: F. L. Wright, 1923, Imperial Hotel, Tokyo

Avgusta 1914, po tragičnih smrtih takratne žene Mamah, dveh njenih otrok in štirih njegovih iz prejšnjega zakona, ki so umrli v požaru na posesti Taliesin, ki ga je podtaknil zblazneli služabnik, se je čustveno in duhovno uničeni Wright odločil prenoviti pogoreli dom v spominu na svojo ženo. Po končani gradnji je Wright dom za skoraj desetletje zapustil in se osredotočil na gradnjo japonskega hotela Imperial ter hiš za naftno dedinjo Aline Barnsdall v Los Angelesu (zvezna država Kalifornija).

Slika 6: F. L. Wright, 1911, vzhodni Taliesin

Slika 7: F. L. Wright, 1909, Wrightov studio v vzhodnem Taliesinu

IDEJNO SNOVANJE PROJEKTOV

Med letoma 1922 in 1934 je Wright naredil velik korak v oblikovalskem ustvarjanju, a se obenem znašel v finančni krizi. Po vrnitvi  iz Japonske, leta 1922, se je Wright vrnil v Taliesin, tam pa pričel z načrtovanjem mnogih kasneje neizvedenih arhitekturnih projektov. Med najpomembnejše štejemo t.i. »Gordon Strong Automobile Objective« v zvezni državi Maryland (1925; planetarij, restavracija in razgledno točko) ter mesto Broadacre (1932; idejo razvija skozi celo svoje življenje).

Slika 8: Wright, 1958, skica mesta Broadacre

Leta 1928 se je Wright še tretjič poročil, tokrat z Olgo Lazović, črnogorsko plesalko. Spoznala sta se nekaj let prej v Chicagu. Na Wrighta je zakon iz arhitekturnega vidika vplival zelo pozitivno; ponovno se je osredotočil na samo izvedbo projektov, tako da jih je v primerjavi s preteklimi leti veliko manj ostalo nedokončanih. Ob novih naročilih se je Wright osredotočil tudi na pisanje strokovne literature in izšli sta še dve pomembni publikaciji, »Avtobiografija« ter »Izginjajoče mesto« (obe 1932).

Slika 9: Wright z ženo Olgo, 1936

Prva je požela mednaroden uspeh in navdihovala še mnoge generacije, druga pa je pomembna predvsem zato, ker je Wright v njej predstavil ideje za utopično
mesto Broadcare. Istega leta sta zakonca Wright odprla šolo za arhitekturo v Taliesinu, ki je združevala tako študij arhitekturnih prvin v odnosu z naravo kot tudi praktična znanja, npr. kuhanje, vrtnarjenje in glasbeno vzgojo.

Slika 10: Wright v vzhodnem Taliesinu s pripravnikom, 1955

LEGENDARNA VRNITEV

Zaradi vse večjega povpraševanja in neizprosnega wisconsinskega vremena se je Wright leta 1934 z družino preselil v toplejšo Arizono. Tam je s sodelavci delal na modelu mesta Broadacre, ki so ga premierno predstavili leta 1935 v Rockefeller centru. Kljub domnevi, da je Wrightov čas minil, se je le-ta zmagoslavno vrnil leta 1936 z enimi najpomembnejših naročil svojega življenja, »Fallingwater«, podeželsko rezidenco poslovneža Edgarja Kaufmanna v Pensilvaniji ter upravno stavbo podjetja S. C. Johnson & Son.

Slika 11: F. L. Wright, 1935, Fallingwater

V tistem času se je Wright odločil, da si bo v Arizoni postavil zimsko rezidenco. Novonastali projekt je poimenoval zahodni Taliesin. Hišo je moral prilagoditi posebnim puščavskim razmeram, ki vladajo tamkajšnjemu področju. Preizkušal je različne oblikovalske inovacije, ki bi ustrezale tako dramatičnemu podnebju, s tem pa vzpostavil migracijske povezave med Wisconsinom in Arizono, ki jih še danes vzdržuje Wrightova šola za arhitekturo.

Slika 12: F. L. Wright, 1931, zahodni Taliesin

Wrightov ponoven vzpon je opazil tudi newyorški Muzej moderne umetnosti, kjer so leta 1940 odprli retrospektivo njegovih dotedanjih del. Tri leta kasneje je dobil najpomembnejše naročilo – izgradnja muzeja za baronico Hillo von Rebay, kjer bi bila razstavljena dela poslovneža in zbiratelja umetnin Solomona R. Guggenheima. Wright je delo navdušen sprejel, a se še zdaleč ni zavedal, koliko dela bo potrebno vložiti v projekt, ki je bil realiziran šele 16 let kasneje.

ZADNJA LETA

Po koncu vojne leta 1945 je mnogo strank pričelo ponovno sodelovati z Wrightom. V naslednjem desetletju je dokončal več javnih stavb, kot so npr. raziskovalni stolp družbe S. C. Johnson & Son, nebotičnik v Oklahomi, ter več poslopij za kompleks kolidža Florida Southern College. Ostalo je tudi precej neuresničenih projektov, med katere sodijo hotel v Dallasu (zvezna država Teksas), hollywoodski športni krožek, miljski stolp v Chicagu, supermarket v Indiji ter načrt za Veliki Bagdad, idealistična ideja prenove mesta Bagdad v prihodnosti.

Slika 13: Wright, 1957-58, Načrt za Veliki Bagdad

Svoje zadnje desetletje je Wright preživel na različnih razstavah po celem svetu; med drugim je odpotoval v München, Zürich, Firence, Pariz, Rotterdam ter Ciudad de México. Za nekaj časa se je vrnil v ZDA, kjer je odpiral različne lokalne razstave. Ne glede na svojo starost (bil je že v poznih osemdesetih) je bil neverjetno poln energije. Še vedno je ogromno potoval, predaval in pisal. Prisoten je bil pri izvajanju vseh takratnih projektov, vključno z Guggenheimovim muzejem. Ko je aprila 1959 nenadoma in povsem nepričakovano hudo zbolel, je bil prisiljen ostati v bolnišnici. Umrl je 9. aprila 1959 v Phoenixu, točno dva meseca pred svojim 92. rojstnim dnem.

DELA

Wright velja za enega največjih ameriških arhitektov 20. stoletja, ki je v svojem življenju realiziral več kot 1100 projektov. Deloval je na več različnih področjih, kot so npr. vladne in poslovne zgradbe, hoteli, apartmajske stolpnice, rekreativni kompleksi, muzeji, verske stavbe, rezidence za bogataše in revne, dekorativni predmeti, pohištvo, svetila, tekstil in umetniško steklo.

Slika 14: Wrightovo barvno steklo, Unity Temple

Slika 15: Wrightove stropne luči

Leta 1991 je Ameriški inštitut arhitektov imenoval Wrighta za največjega ameriškega arhitekta vseh časov, revija Architectural Record pa je med sto najpomembnejših stavb 20. stoletja uvrstila tudi 11 Wrightovih. Med drugim so se na seznamu znašle »Fallingwater«, Robieva hiša, upravna stavba podjetja S. C. Johnson & Son, Guggenheimov muzej, Taliesin ter zahodni Taliesin.

ZAKLJUČEK (SUMMARY)

Frank Lloyd Wright (1867 – 1959) was an American architect, writer, interior designer and educator who designed his buildings based on a philosophy of organic architecture, which takes into account the environment and harmony. He is the author of over 1,000 buildings, including innovative offices, churches, schools, skyscrapers, hotels, museums, etc., of which 532 were completed. His project Fallingwater, where his philosophy is best exemplified, was proclaimed “the best all-time work of American architecture”. Besides designing buildings, he often complemented them with furniture or stained glass, and he was also a popular lecturer in both United States and Europe.

VIRI

Literatura:

  • BROOKS PFEIFFER, Bruce. 2007. Frank Lloyd Wright. Scottsdale, Arizona: Taschen. ISBN 978-3-8365-0543-7.

Spletni viri – besedilo:

Slikovni viri:

*Opomba: Slikovna gradiva, ki so v tej spletni objavi citirana in so bila predhodno označena z avtorsko pravico Copyright (C) so v tej nalogi (spletni objavi) uporabljene zgolj za izobraževalni namen.

AVTORJI

Rau Vita, 2014-15,

Mikulič Valerija, 2015-16

Urbanc Veronika, 2016-17,

Lupi Eliza, 2017-18,

Urbiha Ana, 2018-19